POSVET:
Vloga humanističnega pristopa v izobraževanju in raziskovanju:
za boljšo kakovost učenja in poučevanja
Namen posveta je predstaviti raziskave in razmisleke na področju razvijanja in uveljavljanja humanistične in kognitivno konstruktivistične paradigme v izobraževanju in vzgoji. Gre za preusmerjanje poudarkov, tako v raziskovalno razvojni kot v pedagoški/izobraževalni dejavnosti, od pretežne usmerjenosti v kvantitativne, objektivne, razumske vidike delovanja k uveljavljanju ravnotežja in povezanosti med kvantitativnim in kvalitativnim, objektivnim in subjektivnim, med razumskimi, čustveno motivacijskimi, socialnimi in etičnimi vidiki delovanja.
Na posvetu bomo obravnavali teme, odpirali vprašanja in iskali odgovore v povezavi s področji profesionalnega delovanja prof. ddr. Barice Marentič Požarnik:
- Poučevanje, ki spodbuja uspešno učenje in vodi do kakovostnega znanja: upoštevanje kognitivno-konstruktivističnih načel; izkustveno učenje; pomen kakovostnega ocenjevanja, nova doktrina preverjanja.
- Izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev: : vloga metod, (sodelovalnih) odnosov med izvajalci; spreminjanja obstoječih pojmovanj pri vseh partnerjih; vloga kritične refleksije v profesionalnem razvoju učiteljev; vloga izobraževalcev učiteljev, vključno z mentorji; pomen sodelovanja fakultet in šol in primernega normativnega okvira (izboljševanje programov).
- Kakovost visokošolskega izobraževanja: načela in načini spodbujanja pedagoške odličnosti, spodbude in ovire; kako spodbujati aktivno vključenost študentov v študijski proces in razvijati zmožnosti samorefleksije in kolegialne refleksije; pristopi h kakovostnemu pedagoško andragoškemu usposabljanju visokošolskih učiteljev; razvoj profesionalne identitete visokošolskih učiteljev.
- Raziskovanje, ki spodbuja kakovost izobraževanja: kognitivno-konstruktivistični preobrat; soudeleženost; načela in uveljavljanje akcijskega raziskovanja, kvalitativnih pristopov; učitelji kot raziskovalci lastne prakse.
- Vzgoja za vrednote: za sodelovanje in sožitje, za odgovoren odnos in skrb za soljudi in okolje; vzgoja za trajnostni razvojstni razvoj.
Napredek znanosti je možen le v stalni transakciji konkretnih izkušenj in teoretičnih spoznanj, v napetosti med »osebnim« in »družbenim« znanjem. Nove ideje se rojevajo v nesoglasjih, konfliktih in v dialogu med obema. Teoretična znanja kot skupek simbolov, teorij, pojmov so »mrtva«, če se stalno ne poustvarjajo v osebnih izkušnjah prizadetih, tako kot se osebna izkušnja vrti v krogu, če se ne konfrontira s teorijo, ki ji usmerja pozornost in delovanje.
Barica Marentič Požarnik, 1990
Kdaj in kje: sreda, 30 . 9. 2020, od 9.00 do 13.30 na Filozofski fakulteti v Ljubljani (Aškerčeva 2, pred. 34).
Udeleženke/-ce vljudno naprošamo, da v času bolezni COVID-19 upoštevajo KONFERENČNI BONTON:
- Konference naj se udeležijo le zdrave osebe.
- Zaščitno masko uporabljajte ves čas udeležbe konference.
- Upoštevajte varnostno razdaljo najmanj 2m od drugih udeležencev.
- Upoštevajte higieno rok in kašlja.
- Število udeležencev na konferenci je omejeno na 50 oseb na dan.